V želji, da bi dosegli kakovostno oralno zdravje, poskrbimo za celostno zobozdravstveno oskrbo ljudi vseh starosti.
Prizadeta struktura zobnih tkiv, bodisi zaradi kariesa, travme, ali ne-kariesne lezije, nastale zaradi prekomerne obrabe zobnih tkiv, prekomernega stiskanja zob, agresivnega in neadekvatnega ščetkanje zob, konzumiranja kisle hrane in pijače ali refluksa, saniramo z izdelovanjem bele estetske zalivke.
Zobni karies spada med najbolj pogoste zobne bolezni. Nastaja zaradi kemične aktivnosti bakterij v biofilmu na površini zoba, ki s svojim kislim produktom povzroča demineralizacijo zobnih tkiv in tako nastajajo kavitacije. Za detekcijo kariesa, razen klinične izkušnje terapevta, so potrebni še dobra osvetlitev delovnega polja, uporaba dentalnih lup, suho delovno polje, Rtg diagnostika ali uporaba neinvazivnih sodobnih aparatov za detekcijo kariesnih lezij.
Danes, v sodobnem zobozdravstvu, amalgamske zalivke niso več sprejemljiva rešitev za izdelovanje restavracij in jih v našem dentalnem studiu ne uporabljamo več. Nudimo pa varno rešitev pri odstranjevanju amalgama ter izdelovanje belih kompozitnih zalivk z uporabo koferdama, ki ščiti ustno votlino. S pravilno tehniko dela in izbiro kvalitetnih, barvno ustreznih materialov, ki imajo izjemne estetske in mehanske lastnosti, vam pri enem obisku naredimo visoko estetske restavracije, ki posnemajo videz naravnih zob in jim povrnejo funkcijo.
Če pride do patoloških sprememb pulpe (zobni živec, krvne žile) in periapikalnih tkiv zaradi infekcije (karies), kontinuirane kemične in fizične iritacije ali travme, je potrebno endodontsko zdravljenje koreninskih kanalov. Gre za nepovratno okvaro zobnega živca. Za diagnozo patoloških sprememb, razen anamneze in kliničnega pregleda, je potreben še Rtg posnetek. Odvisno od diagnoze, pacient lahko ima ali nima subjektivne simptome, kot so bolečine, otekline, gnojni izcedek. Primarno endodontsko zdravljenje korenin se izvaja takrat, ko zob še ni bil zdravljen in se prvič endodontsko zdravi. Pri ponovnem endodontskem zdravljenju je zob v preteklosti že bil zdravljen in je okrog korenin še vedno prisotna vnetna sprememba. V tem primeru je potrebno odstraniti staro polnitev in ponovno endodontsko zdraviti zob. Za neboleče delo uporabljamo lokalno anestezijo.
Pri endodontskem zdravljenju koreninskih kanalov se uporablja koferdam (gumijasta opna) za zaščito pacienta in absolutno suho delovno polje, dentalna lupa ali dentalni mikroskop za bolj natančno delo, strojno določanje delovne dolžine kanalov, hibridno ročno in strojno širjenje kanalov ter različni irigansi za dezinfekcijo. Z instrumentacijo in irigansi opravljamo biomehansko obdelavo kanalov in odstranjujemo patološko spremenjeno pulpno tkivo in infektivni material iz lumena kanalov. V kanale se vstavi zdravilo na bazi kalcijevega hidroksida, na koncu zdravljenja pa material za hermetično zaporo kanalov in se naredi Rtg posnetek. Uspešnost endodontskega zdravljenja se oceni nekaj mesecev po končani terapiji s kontrolno Rtg sliko.
Po končanem zdravljenju je potrebno zob oskrbeti z direktno ali indirektno restavracijo. V primeru večjega defekta, pa tudi s prevleko. Če imamo veliko izgubo trdih zobnih tkiv (min. 2mm nad nivojem dlesni), je potrebno kanal po končanem zdravljenju pripraviti in adhezivno cementirati kompozitni zatiček, ojačan s steklenimi vlakni ter izdelati prevleko.
Najpogostejši oralno kirurški poseg, ki ga izvajamo v našem dentalnem studiu, je ekstrakcija zoba.
Ekstrakcija je kirurški poseg in predstavlja odstranitev zoba ali zobnih korenin z brezupno prognozo iz kostnega ležišča, s posebnimi tehnikami in inštrumenti. Poseg se izvaja v lokalni anesteziji, pri čemer se poskuša izvesti tako, da je čim manj travmatičen za sosednje strukture v ustni votlini. Pred začetkom posega se pogovorimo s pacientom, ta izpolni vprašalnik o zdravju in opravi klinični pregled ter Rtg diagnostiko. Pri nekaterih pacientih, ki so na antikoagulantni terapiji, je potrebno terapijo pred posegom prilagoditi.
Pri bolnikih z umetnimi srčnimi zaklopkami, bolnikih, ki so preboleli infekcijski endokarditis in bolnikih s prirojeno srčno napako, ki so v posebni nevarnosti za bakterijski endokarditis, se svetuje antibiotična profilaksa od 30 do 60 min. pred kirurškim posegom.
Antibiotična zaščita pri bolnikih z umetnimi sklepi (kolčno ali kolensko protezo) ni upravičena, razen če se dobijo navodila od ortopeda. Preden se odločimo predpisati antibiotične profilakse pred oralno-kirurškim posegom, moramo biti pozorni tudi na dodatne rizične dejavnike, kot so reumatidni artritis, terapija z imunosupresivi, predhodne okužbe sklepnih protez, slabo kontroliran diabetes.
Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravili za osteoporozo, lahko po puljenju pride do komplikacij oz. do osteonekroze čeljustnic. Prisotna je rana, ki se dalj časa ne celi. Verjetnost za nastanek osteonekroze je večja pri intravenski aplikaciji zdravila. Zato je pred uvedbo terapije potrebno izvesti profilakso, in sicer ekstrakcijo zoba, pri katerem obstaja indikacija in odstranitev vseh vnetih žarišč. Po odstranitvi zoba ekstrakcijsko rano temeljito očistimo in tamponiramo, pacient pa dobi ustna in pisna navodila, kako po ekstrakciji ravnati z ekstrakcijsko rano.
Indikacije za ekstrakcijo:
Ostale kirurške posege, kot so: apikotomija (resekcija vrha korenine in odstranjevanje ostale vnetne spremembe), implantacija zobnih vsadkov, dvig sinusnega dna, dograjevanje kosti, klinično podaljšanje zobne krone in druge, izvaja spec. maksilofacialne kirurgije in otorinolaringologije pod strogo kontroliranimi pogoji sterilnosti. Vsi oralno kirurški posegi so popolnoma neboleči in se izvajajo pod lokalno anestezijo.
Zobna protetika je veja dentalne medicine, ki zajema različne postopke in protokole za izdelovanje različnih snemnih in fiksnih protetičnih del na zobeh, implantatih in brezzobnih čeljustih. Protetični izdelki so narejeni indirektno v zobotehničnem laboratoriju. Dobra komunikacija med terapevtom in zobotehnikom je zelo pomembna za izdelovanje kakovostnega protetičnega izdelka.
Med snemna protetična dela sodijo totalne proteze in delne snemne proteze.
Totalna proteza je indicirana pri pacientih, ki so popolnoma brez zob. Izguba zob vpliva, ne samo na videz pacienta, temveč tudi na prebavo, saj težko žvečijo hrano in imajo težavo pri govoru. Brezzobost vpliva tudi na pacientovo samozavest. Postopek izdelovanja totalne proteze je neinvaziven, poteka v več fazah in pacient se v popolnosti rehabilitira. Vzpostavi se nemotena funkcija in estetika. Totalna proteza je narejena iz akrilata.
Implantatno podprte proteze so totalne proteze na implantatih. Pri brezzobni čeljusti se zaradi anatomije alveolarnega grebena vgradita 2 implantata v spodnjo in 4 implantati v zgornjo čeljust. Po osteointegraciji (zraščanje implantata s kostjo) na implantatih lahko naredimo implantatno podprto totalno protezo, ki je zaradi sidranja na implantatih zelo stabilna. S takšno protetično konstrukcijo so pacienti zelo zadovoljni, sproščeno se smejijo, govorijo, uživajo v hrani. Ponovno je vzpostavljena estetika ter žvečilna funkcija.
Delne proteze so prav tako snemne protetične konstrukcije. Izdelajo se takrat, ko ima pacient še svoje zobe, vendar razporeditev in število zob ne zadostuje za izdelavo fiksnega protetičnega nadomestka. Delne proteze so sestavljene iz akrilata in kovinskega ogrodja ter imajo retencijske elemente. Vrste retencijskih elementov se določajo za vsakega posameznika individualno. Razlikujemo enostavne in zahtevne delne snemne proteze z vlito kovinsko bazo. Pri enostavnih delnih protezah retencijski elementi (kovinske zapone) s katerimi se proteza pričvrsti na sosednjih zob, niso estetski. Izdelava poteka relativno hitro in povrne se izgubljena žvečilna funkcija ter fonetika, če je prizadet sprednji sektor. Bolj zahtevne so estetske delne proteze, ki se uporabljajo za kombinirana protetična dela, v kombinaciji s fiksno konstrukcijo, kot so konusne prevleke, namenske prevleke in gredi. Povezava med protezo in fiksno konstrukcijo se ustvari s pomočjo nevidnih zapon (polzila ali kroglični sklepi). Te protetične konstrukcije so bolj estetske, pacienti se hitro navadijo, so zelo stabilne in dobro nosljive.
Fiksna protetična dela so trajno cementirana na zobeh ali zavijačena na implantatih.
Med fiksna protetična dela sodijo prevleke in mostički.
Če manjka veliko zobne substance, ki se ne more nadomestiti z direktno kompozitno estetsko restavracijo, naredimo prevleko, ki jo trajno pričvrstimo na zob ali implantat. Indikacije za prevleke:
Postopek izdelovanja prevlek poteka tako, da zobozdravnik preparira zob (ga obrusi), nato po odtiskovanju stanja v ustih, zobni tehnik indirektno v laboratoriju na osnovi odtisa prepariranega zoba naredi prevleko, ki se tesno prilega na zobni krn. S prevleko se ohrani zob, povrne motena funkcija ter posnema njegov naravni videz. Pacient za čas izdelovanje prevleke lahko dobi začasno prevleko. Naš končni cilj je zadovoljen pacient. Sodobna tehnologija nam ponuja različne materiale za izdelavo prevlek:
Kovinska keramika, kot material za izdelavo zobnih nadomestkov, danes v številnih državah še vedno velja za standard v zobni protetiki. Ogrodje takšnih prevlek je izdelano iz izjemno trde kovinske zlitine, na kateri se s slojevanjem napeče keramika. Z njim se dosežejo dober estetski rezultat in gladke površine prevlek. Zaradi trdosti keramike lahko nastane obraba trdih zobnih tkiv v nasprotni čeljusti. Zaradi zelo visokih mehanskih lastnosti, je takšni material indiciran tudi za izdelovanje veččlenskih mostičkov.
Zobni mostički so fiksno-protetični izdelki, ki nadomestijo enega ali več zob. Pri izdelavi zobnih mostičkov je potrebno brusiti sosednje zobe, ki bodo služili kot nosilci mostička. Z izdelavo mostičkov se prepreči izraščanje zob nasprotne čeljusti in pomikanje zob ob vrzeli. Mostički so lahko narejeni tudi na implantatih. Lahko so izdelani iz kovinske-keramike ali iz cirkonijevega dioksida. Dokler pacient čaka na končni protetični mostiček, se mu lahko naredi začasni mostiček v zobnem laboratoriju.
Gingivitis je vnetje dlesni, ki nastane zaradi nezadostnega izvajanja ustne higiene. Na zobeh so prisotne zobne obloge (bakterijski biofilm), ki mineralizirajo s pomočjo mineralov sline in tako nastane zobni kamen. Dlesen je videti rdeča, zatečena, boleča in ob sondiranju krvavi. Z ultrazvočno napravo je potrebno odstraniti zobne obloge, zobovje peskati, pacienta pa motivirati in poučiti o pravilnem čiščenju zob manualno ali z električno zobno ščetko, 3 do 5 minut 2x na dan ter razložiti tehniko čiščenja zob in medzobnih prostorov z uporabo medzobnih ščetk. Če pacient izvaja pravilno ustno higieno in upošteva nasvete zobozdravnika, se stanje vidno poboljša.
Parodontitis je vnetje obzobnih tkiv, ki nastaja zaradi bakterijske infekcije, ki lahko vodi do ireverzibilne izgube kosti in odmika dlesni. Pri napredovali obliki je prisotna majavost zob zaradi izgube podpornega aparata in resorbcije kosti. Na potek bolezni vplivajo tudi slaba ali neadekvatna ustna higiena, kajenje (slabša prekrvavljenost), genetska predispozicija, oslabljen imunski sistem in neregulirana sladkorna bolezen.
Pri prvem obisku se veliko časa posveti pogovoru s pacientom, ki se ga motivira in poučuje o pravilni ustni higieni. Uspeh parodontološke terapije je v veliki meri odvisen od pripravljenosti pacienta, za izvajanje vseh nasvetov terapevta glede pravilne ustne higiene. Parodontološki pregled se začne z anamnezo. Oceni se splošno stanje v ustih, majavost zob, odmik dlesni, prizadetost razcepišča korenin, krvavitve, ustna higiena in globina žepkov, ki so odlično področje za rast in razvoj anaerobnih bakterij. Pred začetkom zdravljenja je potreben še rentgenski posnetek (ortopan). Namen terapije je odpraviti vnetja, vzroke bolezni in zmanjšati število bakterij v ustih pacienta.
Klinični del nekirurške parodontalne terapije se izvaja z ročnim in strojnim inštrumentom. Z ultrazvočno napravo se očistijo trde in mehke obloge nad in pod nivojem dlesni. Zobje se peskajo. V lokalni anesteziji se izvaja luščenje in glajenje korenin. Manjši žepki se instrumentirajo strojno, da bi se izognili travmi in neželeni recesiji. Po parodontološki terapiji pacient čuti vidno razliko, stanje mehkih obzobnih tkiv se izboljša, če se drži navodil. Po fazi luščenja in glajenja, se pacienta naroči na kontrolo in re evaluacijo čez 6 do 8 tednov ali čez 3 mesece, odvisno od začetnega stanja. Če so rezultati ustrezni, se pacienta naroči na redne kontrolne preglede vsakih 3 do 6 mesecev. Če so pri ponovnem pregledu prisotna vnetja in perzistirajo globoki žepki, je treba ugotoviti vzrok in preveriti ali se je pacient pridrževal vseh navodil zobozdravnika. V primeru potrebe po kirurški parodonološki terapiji, pacient potrebuje specialistično obravnavo. Tudi napredovale oblike parodontalne bolezni so predmet specialistične obravnave. Uspeh in preživetje protetičnih konstrukcij, je odvisen od zdravja mehkih zobnih tkiv.
Ristenka Kostadinova Kožul, dr. dent. med.
Kardeljeva cesta 84
2000 Maribor
tel.: 040 604 446
e-mail: info@dentalnistudio-rkk.si