Implantologija (zobni vsadki)

Zobni vsadki ali implantati so nepogrešljivi v današnji sodobni dentalni medicini. Implantati so vijaki, ki nam služijo kot nadomestek za zobno korenino. Lahko so kovinski (titan) ali keramični (cirkonijev dioksid). Danes večinoma prevladujejo zobni vsadki iz titana, ki je biokompatibilen material in ne povzroča alergijskih reakcij. Zobni vsadki ne predstavljajo kontraindikacijo za MRI (magnetno resonančno preiskavo). Uporabljajo se za nadomeščanje posameznih manjkajočih zob, za podporo mostičkov ali za sidranje pri snemnih protezah. Protetična oskrba s pomočjo zobnih implantatov predstavlja najboljšo rešitev brezzobosti.

Med prednosti za vgraditev sodijo: sosednjih zob ni potrebno brusiti za izdelovanje mostička, preprečijo izgubo kosti (normalni proces pri odstranitvi zoba), ne povzročajo občutka tujka in omogočijo zelo dobro estetsko in funkcionalno rehabilitacijo.

Med kontaindikacije za vgraditev implantata sodijo: slabo kontrolirana sladkorna bolezen, bolniki na imunosupresivni terapiji in bolniki na dolgotrajni intravenski terapiji z bifosfonati.

 Pri procesu načrtovanja je zelo pomemben  pogovor s pacientom in klinični  intraoralni pregled. Kirurg se pred posegom pogovori s pacientom glede vseh potencialnih komplikacij. Pred posegom pacient izpolni vprašalnik o zdravju in prejme pojasnilni obrazec glede implantacije. Pred vgraditvijo mora pacient opraviti CBCT, 3D slikanje posameznega segmenta čeljustnic, ki služi za analizo anatomskih značilnosti in pomaga pri izbiri velikosti implantatov, glede na kvaliteto in količino kosti in bližino drugih anatomskih struktur, kot so maksilarni sinusi ali kostni kanal v katerem leži alveolarni živec v spodnji čeljusti. V kolikor nam manjka kosti, so potrebni dodatni kirurški posegi za dograditev kosti (umetna kost) ali v zgornjo čeljust dvig sinusnega dna, da se pridobi prostor za vgraditev implantata. Vgraditev zobnega vsadka se izvaja v lokalni anesteziji. Postopek je popolnoma neboleč. Na predvideno področje se v kost vgradi titanski vijak, se pusti, da se zaraste s kostjo čeljustnic, 3 do 6 mesecev. Postopek se imenuje oseointegracija in je nujna za stabilnost in trajnost vsadka. Zatem se implantat  odpira in se s posebnim elementom oblikuje mehko tkivo. S tem dobimo naraven videz, kot da je zob zrastel iz kosti. Ta proces traja 2 do 4 tedne, potem sledi izdelovanje definitivnega protetičnega izdelka. Postopek je podoben izdelovanju  prevleke na naravnem zobu. Uspeh vgrajevanja implantata in trajnost protetičnih rehabilitacij je odvisna od zdravja mehkih tkiv okoli implantata. Zato so natančno izvajanje ustne higiene in temeljito čiščenje zob in medzobnih prostorov zelo pomembni dejavnik. Priporočamo obisk zobozdravnika vsakih 6 mesecev. Na 2 leti je treba kontrolirati stanje implantatov in kostne strukture z rentgenskim posnetkom. Če oralna higiena ni pravilna in zadostna, lahko pride do vnetje mehkih tkiv okoli implantata, ki se lahko razširi  na kost (periimplantitis) in je takrat lahko ogrožena stabilnost in preživetje implantata.